Sporedba hristijanstvo i islam
(Makedonski)
Vrsta: Seminarski đ Broj strana: 13 đ Nivo:
Univerzitet sv.Kiril i Metodij, Filozofski fakultet
Pred da se započne
da se zboruva za hristijanstvoto ili islamot mora da se dadat barem osnovnite
definicii i podelbi na religijata. Početocite na religijata datiraat ušte od
dalečnoto antičko vreme.Prašawata koi nekogaš se postavuvale za religijata i
den denes se aktuelni i seušte ne se vo celost razjasneti poradi različnite
mislewa. Emil Dirkem religijata ja definira vaka : “ religijata e cvrsto
povrzan sistem na veruvawa i običai koi se odnesuvaat na svetite, t.e. izdvoeni
i zabraneti nešta, imeno sistem na veruvawa i običai koj site svoi privrzanici
gi obedinuva vo ista moralna zaednica narečena crkva ”.
Postojat pet vida na sfaćawa na religijata i
toa:
Teološko sfaćawe- spored koe religijata mu e
vrodena na čovekot.
Biološko sfaćawe –spored koe stravot od smrtta e
pričina za sekoja religija.
Psihološko sfaćawe- spored koe čovekot veruva vo
natprirodnite sili poradi negoviot nemoć vo odnos na nadmoćnite pojavi vo
svetot.
Prosvetitelsko-racionalističko svaćawe na
religijata. Najznačajni pretstavnici se: Didro, Lametri, Ruso, Holbah i dr.
Spored razmisluvawata na ovie filozofi korenite na religijata ležat vo stravot
na nepoznavaweto na prirodata i prirodnite pojavi. Samiot Holbah izjavil deka:
“ ako neznaeweto na prirodata gi donelo na svetot bogovite znaeweto na
prirodata e sozdadeno da gi uništi… Umniot
čovek prestanuva da bide sueveren .”
Marksističko učewe za religijata. Pretstavnici
se: Marks Engels i Lenin. Spored marksistite korenite na religioznosta ležat vo
toa što čovekot imal svoi potrebi i želbi no poradi semoćnata priroda čovekot
bil ograničen vo svoite sili i moć. Tie religijata ja smetaat kako izopačen
pogled na svetot. Marks napišal”borbata protiv religijata za da bide uspešna
mora da prerasne vo borba protiv realnite opštestveni sostojbi i odnosi koi ja
porađaat religijata kako izopačen pogled na svet. ”
Hristijanstvo
Opšto za hristijanstvo
Terminot hristijanstvo doađa od latinskiot zbor
christianismus. Hristijanstvoto e monoteistička svetska religija, koja e
sozdadena vo Palestina vo prviot vek od naša era. Golema zasluga za šireweto na
hristijanskata religija ima apostolot Pavle. Hristijanstvoto sebe si se smeta za “apsolutna
religija”. Za hristijanite Bog e eden i edinstven, no se javuva vo tri lika
kako : Bog- tatko, Bog- sin i Bog- svet duh. Hristijanskoto učewe e novo vo
odnos na starata evrejska religija. Hristijanstvoto e organizirano kako vidliva
zaednica na vernicite, crkvata, vo sostav na temelot na hristijanskoto,
dogmatskoto, moralnoto i kanonskopravno gledište. Hristijanstvoto e rasčleneto
na brojni hristijanski crkvi i sekti. Poedinečni crkvi nastanale vo sostav na
sopstvenata veroispovest i svoite kanonski pravila. Taka na pr. Vo katoličkata
crkva preovladuva strogo centraliziran i hierarhiski crkven redosled (papa i
biskupi), vo pravoslavnite na čelo na crkvata stoi svetiot sinod so patrijarh
ili mitropolit, a vo protestantskite crkvi ne postoi sveta hierarhija. Vo
ponovo vreme nastojuvawata okolu crkvenite edinstva se zameneti so ekumenskiot
duh.
---------- OSTATAK TEKSTA NIJE PRIKAZAN. CEO RAD MOŽETE PREUZETI NA SAJTU. ----------
MOŽETE NAS KONTAKTIRATI NA E-MAIL: maturskiradovi.net@gmail.com
besplatniseminarski.net Besplatni seminarski Maturski Diplomski Maturalni SEMINARSKI RAD , seminarski radovi download, seminarski rad besplatno, www.besplatniseminarski.net, Samo besplatni seminarski radovi, Seminarski rad bez placanja, naknada, sms-a, uslovljavanja.. proverite!